»Dragi prijatelji naše slovenske domovine!«

S temi pozdravnimi besedami je v trnovski cerkvi sv. Janeza Krstnika v bližajoči se polnočni uri v soboto, 24. junija, pred dnevom državnosti pri maši za domovino začel nagovor nadškof dr. Franc Perko. Dejal je med drugim, da je bil pred štirinajstimi leti čas posebne milosti za Slovence, znamenje posebnega božjega varstva. Bog v vseh časih na razne načine nagovarja človeka in narode, mu razodeva svojo ljubezen in ga vodi k sebi.

»Ali je ta božji nagovor dandanes zaznaven tudi v slovenskem narodu?« se je spraševal nadškof Perko. Zdi se, da se naš sodobnik ne zmeni več za Boga, a je res le eno, da krika po božjem ne more utišati v sebi tudi najbolj praktičen ateist. Mnogotera so pota k Bogu, mnogovrstni so pojavi verskega sveta in duhovnih vrednot. Nekatere možnosti čutimo kot izrazito preroškost. Svetniška škofa Anton Vovk in pred njim Gregorij Rožman sta primera te preroškosti. Prvi je ostal pokončen v najbolj svinčeni...