»V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume« (Mt 13,23a).

Božja beseda ni zapisana samo v Svetem pismu, ampak jo srečamo tudi v vesti in naravi. Vesolje je knjiga za branje, poslušanje.

Pisatelj Drago Jančar pravi: »Morda sem bil star štirinajst, petnajst let, ko sem se ob pogledu v poletno zvezdno nebo prvič vprašal, kaj je tam zadaj, za zvezdami, kaj je onkraj … Takrat me je prvič do bolečine spreletela slutnja … spoznanje, da na to nikoli ne bom dobil odgovora. … kaj je to?« Tako se je pisatelj kot mladenič spraševal »skoraj s fizično bolečino«. Ali je ta mladostnik poslušal, da bi doumel? Ali se ni zanašal le na lastno pamet in znanost? Ko je spoznal omejenost lastne pameti, ga je popadel obup. To je drža novoveškega subjekta, ki nima posluha za skrivno. Tu je bistvo problema. Tega, kar obvladamo, je malo. Velika večina resničnosti je za našo majhno pamet skrivnostna. Toda iz skrivnostne narave nam g...