Po novi maši sem obiskal gorsko dolino. Že takrat, pred šestnajstimi leti, je bila skoraj prazna. V eni izmed redkih »živih« hiš - danes je tudi ta prazna - je žena, ki je tam prebivala, pripovedovala o svoji mami. Imela je že osem otrok, ko se je v zrelejših letih pod njenim srcem začelo oglašati deveto življenje. Z možem sta ga z ljubeznijo sprejela. Vseh osem otrok je šlo po svetu. Doma je ostala samo najmlajša. »In prav ta hčerka je prišla k mami, ko ji je postalo slabo in jo je poklicala na pomoč. In prav na njenih rokah je mama umrla. Na rokah nje, ki jo je rodila v starosti!« je sklenila svojo pripoved.
Upanje je prinesel najmanjši, najbolj nemočen, tisti, ki bi bil lahko odveč … V tej luči bolje razumemo besede današnjega evangelija: Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta imenovan učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila (Mt 10, 42). Kristus nas spodbuja, da bi ljudi sprejemali zaradi njega, da bi jih sp...