V eni izmed kapel v katedrali severnoevropskega mesta stoji velik kip križanega Kristusa. Na mestu, kjer je vojak s sulico prebodel stran, je kipar izdolbel veliko odprtino. Uveljavila se je navada, da v to odprtino verniki dajejo listke s svojimi prošnjami. Svoje največje težave in najgloblje prošnje polagajo tja. Kar jih teži, polagajo v božje srce, kakor da bi vzeli dobesedno besede današnjega evangelija, ko Jezus vabi: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28).
Tudi nas Gospod ljubeznivo vabi k sebi in pravi: »Vzemite moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen in našli boste počitek svojim dušam« (29). Nas, ki neprestano hitimo, vabi, da se ustavimo ob njem in v njem umirimo. Vabi nas, naj mu zaupamo, kar nas teži. Včasih ne vemo, kako bi molili, ker nas pri molitvi zmoti vsaka malenkost, Kristus pa nam preprosto govori, naj prihajamo k njemu, da mu v molitvi povemo svoje težave, izrazimo svo...