Zgodbe svojega vpoklica v nemško vojsko in bojevanja po evropskih pokrajinah, od južne Francije do ruskih prostranstev, opisujejo natančno, z vsemi potrebnimi datumi. Kako tudi ne: ti hudi dnevi, meseci in leta so se zarezali v njihov spomin kot najtežje obdobje njihovega življenja. Danes se vračajo na Brezje, kjer se vsako leto zahvalijo za to, da so se srečno vrnili in da so še danes kolikor toliko pri močeh. Nekaj mobilizirancev v nemško vojsko je svojo trpko zgodbo zaupalo tudi nam.

»Materi božji se zaupaj!«

Anton Grabar,Podreča
»Mobiliziran sem bil marca 1943. Dobili smo opremo. Poslali so nas na urjenje na Poljsko. Septembra smo odšli v Rostock in čakali, ali bomo smeli domov na dopust. Ker pa se Slovenca, ki sta odšla, nista vrnila - oba sta odšla k partizanom, kjer je eden od njiju tudi padel - so nam rekli, da smo vsi banditi in da bomo šli na fronto. Z vlakom smo se peljali čez Karpate v Besarabijo. Med vožnjo so nas bombardirali...