Ker je v drugi svetovni vojni na Slovenskem zmagala komunistična revolucija, ker dežela ni bila osvobojena, ampak ji je novi režim zavladal s totalitarnim sistemom, so bile na rob družbe odrinjene številne kategorije prebivalstva. Ena večjih so bili tudi prisilni mobiliziranci v nemško vojsko, ki skupaj z mnogimi drugimi, ki niso bili po volji režimu, vse do demokratizacije leta 1990 niso bili deležni nobenih odškodnin ali invalidnin.

Dne 6. aprila 1954 je Mitja Ribičič, takratni državni sekretar za notranje zadeve, naslovil na izvršni svet obsežen dopis, v katerem je zakoličil politiko oblasti do mobilizirancev. Med drugim je zapisal: »Stališče DSIP po tem vprašanju je, da se nemški vladi v nobenem primeru ne bo priznalo pravice do dajanja invalidskih podpor invalidom ‘Wehrmachta’ - državljanom FLRJ, da teh oseb ni smatrati kot vojne invalide in da bo naše socialno zavarovanje dalo pomoč in jo eventuelno tudi povečalo tistim od teh invalidov, ki s...