Pri nas je ena sama stiska in skrb. Vse nas je strah, kako bo naša prvorojenka zmogla narediti maturo. Moram vam potožiti, da je bila v dneh, ko bi morala najbolj pridno sedeti za knjigami, z vsem drugim bolj zaposlena kakor s študijem. Za nameček nas je še večkrat »ošvrknila«, da se mi bolj bojimo njenih rezultatov kakor ona sama.

Mati vedno čuti stisko in skrb še posebej tedaj, ko je njen otrok na preizkušnji. To je nekaj čisto normalnega. Mati lahko včasih celo čuti še več kot njen lastni otrok, ki je v stiski in se njenih razsežnosti morda niti ne zaveda. Ta stiska je sedaj pred vami. Vse vaše misli, želje in vaša najgloblja čutenja so posvečena hčerki. Želite si, da bi ji uspelo. Radi bi, da bi bila srečna in zadovoljna. Da bi šla naprej po začrtani poti s čim manj težavami ter napori. Radi bi ji prihranili vsaj del vsega bolečega, vendar ugotavljate, da ste čisto nemočni. Dobro se zavedate, da bo vse to morala narediti sama. Sama se bo morala učiti in pripraviti...