Izraz »medijsko ustvarjena realnost« je zmerno izobraženemu sodobnemu Slovencu domač, in to kljub svojemu filozofičnosociološkemu zvenu ali pa morda prav zaradi njega. Zdi se, da vsi vedo, kaj pomeni, njegova etična vrednost pa se spreminja glede na to, kdo vrednoti in iz kakšne perspektive: za strokovnjake je ta pojem pravzaprav instrument, kos orodja, in potemtakem etično bolj ali manj nevtralen, za kritično laično zavest pa je to, kar označuje, pretežno negativno. Nobeden od teh pogledov nam ne pove nič zelo globokega o pomenu medijske resničnosti za človeka; kakor pogosto pa je tudi tu v laičnem gledanju neki sunek, ki nas lahko pripelje do kompleksnejšega spoznanja. Medijsko realnost se ustvarja, konstituira, torej prireja, kar pogosto pomeni isto kot ponareja, razmišlja kritični laik in sklepa: takšno početje potemtakem vodi zavest uporabnikov medijev stran od prave, »resnične« resničnosti. Vendar so mediji tako rekoč zraščeni s sodobno organizacijo življenja, zato so dejansko...