»Tisti čas je Jezus zagledal množice. Zasmilile so se mu, ker so bile izmučene in razkropljene, kakor ovce, ki nimajo pastirja« (Mt 9, 36). Te množice so ljudje Jezusovega časa. So pa lahko tudi ljudje današnjega časa, ki so brez pravega vodnika. So mladi, ki brez pravega življenjskega smisla tavajo od diska do diska in od žurke do žurke ali so zasvojeni, potrebni manjšega usmiljenja? Ali starejši, ki so osamljeni in ne vidijo pravega smisla svojemu bivanju? In ljudje srednjih let, ki so v hlepenju po dobičku in položaju pozabili na odnose z bližnjimi in na duhovnost?

Jezus je sočuten ob pogledu na množice brez pravega življenjskega smisla. »Zasmilile so se mu,« pravi evangelij. Krščanski Bog je sočuten in ima srce za nas in za naše slabosti. Takšen se nam predstavlja v današnjem evangeliju. Da je Bog sočuten in usmiljen, je za nas veselo in tolažeče sporočilo. Prav ko Jezus pokaže globoko sočutje do človeka, pokliče apostole. Duhovništvo je rojeno kot...