V dveh zvrsteh se je v sredo, 25. maja, v Slovenskem domu Zavoda sv. Stanislava, Ljubljana Šentvid, razodevala umetnost: v impresijah flavtistke in harfistke, Karoline Šantl Zupan ter Sofije Ristič, in likovnih izpovedih Darka Lesjaka (rojen v Slovenjem Gradcu, živi in ustvarja v Münchnu). Glasba je v sredinem večeru vsakemu poslušalcu privabila njemu lastne resonance, likovne umetnine pa so spregovorile na način in v smislu besed, kot jih je zapisal znameniti slikar Henri Matisse: »Vse, kar vidimo v vsakdanjem življenju, je bolj ali manj spačeno zaradi pridobljenih navad, kar je v našem času še posebej opazno, ko nas film, reklama in ilustrirane revije poplavljajo s prefabriciranimi slikami … Da bi se tega osvobodili, moramo biti dovolj pogumni; vse življenje moramo biti sposobni gledati tako, kakor gleda otrok; ko to izvirnost izgubimo, smo izgubili osebni izraz.« Kaj povedo Lesjakove nenavadne risbe? Vabijo nas k zbranosti v vsem, kar doživimo, s čimer se srečujemo v vsakdanjem ž...