Jožef Kociper, Odranci

Neuničljivo upanje. S to besedno zvezo je prvi odranski župnik mons. Lojze Kozar (1910-1999) najslikovitejše upodobil vsa prizadevanja Odrančanov, da si zgradijo svojo prvo cerkev. Dve desetletji (1945-1964) so zaradi želje, da bi si zgradili svojo cerkev, šli skozi mnoge preizkušnje: zapor župnika in cerkvenih odbornikov, zaplemba župnišča in vsega gradbenega materiala, ki so ga intenzivno pripravljali več let. Nakar so dobili »milostno« dovoljenje za gradnjo cerkve, vendar z velikimi omejitvami (brez polkrožnih kapel, brez zvonikov, skratka brez zunanje podobnosti cerkvi). Cerkev so s temi omejitvami končali leta 1967. Vmes (14. marca 1966) pa je prišla velika preizkušnja, ko se je zrušila kupola in pod sabo pokopala osmero ljudi.

V ljudeh je ves čas tlelo neuničljivo upanje, da bodo lahko cerkev dokončali. Konec leta 2000 so po sklepu župnijskega pastoralnega sveta izpeljali...