Civilna družba in strokovnost sta bili magični besedi, s katerima je postkomunistična opcija obvladovala kulturno in družbeno življenje v Sloveniji in navidez nenasilno vzpostavljala red po svojem okusu in interesu. Naivno bi bilo misliti, da se jim bo odpovedala v formalno spremenjenih razmerah, v času, ko se ji »je zgodil« opozicijski položaj, česar po vsem videzu sodeč njeni najvidnejši predstavniki še kar ne morejo prav dojeti. Pravo kombinacijo obeh »čarobnih« izrazov lahko opazujemo v napadih na predlog zakona o RTV: besede zagovornikov svobodne slovenske družbe presenetljivo ubrano drhtijo od dvojnega ogorčenja: od moralnega srda, ki ga poraja civilni čut, in od strokovne indignacije. Ta popolnoma pričakovana, »standardna« poteza kulturnopolitičnega boja pa razkriva globlji problem: z dolgotrajno sistematično (čeprav morda ne vedno povsem ozavedeno) zlorabo so se nekateri pojmi in »institucije«, ki so igrali veliko vlogo pri nastanku sodobne evropske in slovenske družbe in ki...