Živahne »šmarnice«
So basni in so pravljice. V prvi hišica zardeva, se smeje, mežika, je srečna, jo boli glava, stene jokajo, lina, vsa mavrična, poučuje; tu lonci tarnajo, pokrovke javkajo, rokavice se hudujejo, cunje in krpe so užaljene, hladilnik se prepira, se maščuje; muci imajo človeška imena. V drugi je kraljična, bilo je za devetimi gorami, za devetimi vodami, tam je svet »pravljično lep«, srečno je bilo v njem živeti. Po vseh ujmah, dogodivščinah je v obeh dobro vselej dobro; vse je po meri ljudi in naravi stvari. Mrazek se v hladilniku jezi, ker sta dva mala predrzna; hočeta torto; zajček ni grd, ker so mu zrasla velikanska ušesa, ko je odrasel, je prav zaradi tega postal največji strokovnjak za varnost; lonci »tarnajo«, ker jih nihče ne pomiva, pokrovke »javkajo«, ker jih nerode mečejo ob tla, torte, marmelada, maslo »javkajo«, ko otroci kar naprej segajo po njih; zaman se muci Gašper, Matjaž in Šapek hudujejo na kukavico, ona opravlja svojo dolžnost, sicer bodo starš...