Jožica in Srečko sta poročena dobro leto. In sta čedalje bolj srečna. Zdaj sta v bistvu že trije. Eden notri in dva zunaj. Kar otipaš, kako jim je lepo. In koliko zaupanja je v tistem njihovem malem stanovanju. Poguma in vedrine. In Boga.
Ali sta imela pred poroko kakšne pomisleke, dvome, strahove?
Jožica: Oba sva bila stara okoli trideset in sva imela misli o zakonu že nekako urejene. Tako sva v dobrem letu skupne hoje ugotovila, da sva res za skupaj. Ko si mlajši, potrebuješ več časa za razmišljanje, za spoznavanje drugega in sebe. Velikih dvomov, spraševanj pri naju ni bilo. Najina pričakovanja so bila stvarna, veliko sva se pogovarjala o tem. Seveda so tudi strahovi, ker greš v nekaj novega, in to je povsem v redu. Nisva pričakovala, da bova s poroko zakorakala v pravljico. Jasno nama je bilo, da se bova morala truditi vsak dan, sklepati kompromise, odpuščati, se kdaj tudi zjokati.
Srečko: Odkar sem spoznal Jožico, sem vedno skupaj z njo gledal s...