Takoj ko sem zvedel za razdejanje, ki ga je povzročil cunami v jugovzhodni Aziji, sem poslal e-pošto prijatelju Anthonyju Martynu, narodnemu ravnatelju za misijone na Šri Lanki. Iz Colomba, kjer sem bil njegov gost pred slabim letom, do trenutka, ko pišem te vrstice, še ni odgovora. Tony me je povabil, da sem z njim po župnijah navduševal otroke in mlade za delo v papeški misijonski družbi Sveto otroštvo. V deželi, ki je večinsko budistična (69,3 %), katoličanov je slabih osem odstotkov, so bile cerkve nabito polne mladeži. Pozorno so prisluhnili očetu Tonyju, ki jim je govoril singalsko in tamilsko, ne le z usti, ampak tudi z rokami, z vsem telesom tako, da smeha in ploskanja ni manjkalo. Ko me je Tony povabil, naj jim še sam spregovorim angleško, je zavladal molk, oči pa so se zvedavo uprle vame. Kaj neki bo povedal ta beli velikan? In povedal sem jim, da je v Sloveniji mnogo njihovih vrstnikov, ki tako kot oni iz leta v leto požrtvovalno sodelujejo v akcijah Svetega otroštva: v a...