»… Spoznavajo Tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa« (Jn 17,3).

Woody Allen, filmski igralec, režiser ter pisatelj scenarijev, pravi: »Življenje brez Boga je kot film brez srečnega konca.« Ne poznam ateista, ki bi pričakoval srečen konec svojega življenja. Nasprotno: zaradi minljivosti govorijo o tragičnosti človeka. Iz revije Problemi pa poznamo pričevanje mladega ateista, ki je prišel do vere prav po spoznanju, da minljivost ne more imeti zadnje besede, pač pa jo mora imeti neminljivost.

Pisatelj Dostojevski se je šele v zaporu osebno srečal s Kristusom. Dovoljeno mu je bilo imeti pri sebi samo evangelij. Vsak večer ga je po celodnevnem garanju vzel izpod vzglavnika. Kristus mu je prepojil dušo. Pošiljal mu je včasih »momente popolne notranje vedrine«. V svoji veroizpovedi zapiše, »da ne obstaja nič lepšega, globljega, simpatičnejšega, razumnejšega, pogumnejšega in popolnejšega kako...