»Po zaslugi zakramenta evharistije skrivnostno postajamo sodobniki dogodka,« piše Raniero Canatalamessa v knjigi Evharistija, naše posvečenje. »Dogodek se nam približa in mi postanemo soudeleženci. V bogoslužju pashalne (velikonočne) noči so Judje v Jezusovem času dejali: ‘V vsakem rodu mora vsak obravnavati samega sebe, kakor da bi bil tisto noč osebno odšel iz Egipta.’ Če to besedilo uporabimo za nas kristjane, nam pove, da mora v vsakem rodu vsakdo obravnavati sebe, kakor da bi bil tisto popoldne sam navzoč pod križem z Marijo in Janezom, pa tudi pri praznem grobu. Da, tam smo bili; ‘vsi smo se tam rodili’. Ko poslušam tisti črnski spiritual, ki pravi: ‘Kje si bil, ko so križali Boga?’, v sebi zmeraj odgovorim: Da, tudi jaz sem bil pri Jezusovem križu.«

M. P.