RIM. Nedelja, 24. aprila

Pred pročeljem bazilike sedi nekaj več kot sto kardinalov. Sedijo skoraj nepremično in ga poslušajo. Videti so samozavestni, verjamejo v božjo moč in moč, ki jo Cerkev izžareva že stoletja. Nasprotno pa on, Benedikt XVI., prosi njih in množico skoraj petsto tisoč ljudi za pomoč. »Kako naj jaz, slaboten božji služabnik,« sprašuje sebe in druge, »sprejemam nalogo, ki presega vsako človeško sposobnost? Kako naj jo izpolnim?« Nič se ne pretvarja. Njegov obraz ga izdaja. Vidno je utrujen, četudi glas zveni jasno in odločno. Glava je rahlo sklonjena, roke trdno držijo besedilo. Eden v množici, ki je tako zelo podobna Wojtylovim množicam, zakriči »Viva il papa - naj živi papež!« in stotisoče rok se zgane v ploskanje. »Ali bom sposoben to narediti?« Joseph Ratzinger se zaveda, da pri svojem delu ne bo sam. Obkrožala ga bo množica svetnikov in pomoč vernikov. »Vaša molitev, dragi prijatelji,« toplo zazvenijo njegove besede, »vaša prizanesljivost, vaša ljubez...