Vilma Šuštar, Dobropolje

Kot animatorka sem trikrat vodila birmansko skupino, v zadnjem letu pa se trudim povezati animatorje in jim s tem omogočiti izmenjavo idej, mnenj, izkušenj. Veliko laže je delati, če imaš podporo, če veš, da nisi sam, da si v skupnosti, ki ti zna vedno znova osmisliti tvoje delo.

Vedno sem želela, da bi birmanci v teh skupinicah doživeli nekaj lepega. Ne zdi se mi pomembno, na koliko od 130 vprašanj bodo vedeli odgovor in koliko molitvenih obrazcev se bodo naučili ali, če bodo vedeli cerkvene zapovedi po vrsti ali mešano ipd. Te stvari bodo prej ali slej pozabili.

Največ, kar jim lahko damo, je, da se imamo na birmanskih skupinah »fajn«. Izkušnja skupnosti, v kateri se dobro počutiš, imaš prijatelje, s katerimi nekaj počneš, kar ni samo igranje računalniških igric, in na ta način gradiš odnose, je nekaj zelo prijetnega, a za veliko mladostnikov nekaj povsem tujega. Tega, da so se imeli »fajn«, ne bodo pozabili, d...