Ali je poezija molitev, mašna prošnja »za vse potrebe«, meditacija, litanijski prošenjski vzkliki, priložnostna refleksija, drobci dnevniških zapisov, pobožni vzdihi, zasičeni z verovanjskim izrazjem, abstraktno teološkim, svetopisemskim, liturgično prazničnim? Religiozna lirika je včasih težko obvladljiva, ceno ji lahko daje samo neoporečna pesniška nadarjenost. O tem pa pravično sodi le čas. O trinajsti pesniški zbirki Milanke Dragar Ljubezen, ki rešuje - njen odziv na leto evharistije - je pisec uvodne besede dr. Anton Nadrah med drugim zapisal: »Za marsikatero pesem dobi umetnica navdih pri osebni molitvi, pri poslušanju in osebnem branju Božje besede in seveda pri bogoslužju. Navdihuje se tudi ob svetopisemskih psalmih. Duhovne vaje in duhovni pogovori botrujejo marsikateri njeni pesmi. Tudi razmišljanje ob sliki ji daje hrano, ki se prelije v pesem.«
Vonj ljubezni je naslov šestega razdelka pesniške zbirke Z vetrom pojem (izdal župnijski...