Nekega potnika v vlaku je presenetil izredno živčen mlad fant, ki je začel pogovor z njim. Mladenič je povedal, da se vrača iz zapora. Domačim, ki jih je z bivanjem v zaporu spravil v veliko sramoto, je pisal, naj v primeru, če ga želijo sprejeti, na drevo, ki stoji ob hiši in je lepo vidno s proge, obesijo trak. Če traku ne bo, se bo fant preprosto odpeljal do naslednjega večjega mesta ter se tam izgubil … Le za koga bi se trudil, če ni nikomur dragocen in če ga nihče ne ljubi in ne sprejema? Ko je vlak pripeljal mimo domače hiše, je bilo drevo polno trakov, mladenič pa je kipel od sreče. »Do takrat nisem nikoli pomislil, kaj pomeni človeku, da ima dom, kamor lahko pride, kamor se lahko vrne in zateče,« se je tistega trenutka spominjal sopotnik. (Po Zgodbe za srečo v družini, 104).

Če fanta doma ne bi sprejeli, bi se izgubil. Misel na toplino doma ga je rešila in mu dajala moč, da je začel novo življenje. Koliko današnjih mladih ne občuti sreče, kako je lepo...