»Imamo našega Ratzingerja!« je zaklical neki Italijan, ko sem v torek, 19. aprila, v množici tekel proti obelisku na Trgu sv. Petra, da bi zagledal beli dim iz Sikstinske kapele, ki je ob 17.50 naznanjal, da so kardinali izvolili novega papeža. Tisti trenutek še nismo vedeli, kdo je izvoljen, saj se je komaj pokadilo iz malega dimnika, ki je v zadnjih dneh postal najpomembnejši dimnik na svetu. Na stotine kamer je bilo že od pogreba Janeza Pavla II. usmerjenih k njemu pod vrh Sikstinske kapele in kdor je od ponedeljka, 18. aprila, spremljal dogajanje na Trgu sv. Petra, se ni mogel načuditi, koliko časnikarjev in fotografov se je ob številnih romarjih, duhovnikih in redovnicah gnetlo na trgu in potrpežljivo čakalo, molilo, pa tudi živahno klepetalo in ugibalo, kdaj in kdo bo izvoljen. Največkrat so omenjali prav kardinala Ratzingerja. Glas ljudstva je bil tokrat odločilen, lahko recemo »Vox populi, vox Dei«.

Vesel sem, da sem bil v tej množici in sem tako na lastne oči in uš...