S Sicilije, Kalabrije pa potem iz severne Italije, iz Lombardije, Piemonta. In ne samo od tam. Tisoči na avtobusih iz vse Evrope, nekaj sto tudi iz Slovenije. Po dolgih urah vožnje, včasih tudi več kot štiriindvajsetih, so romarji končno prispeli v Rim. Upajoč, da se bodo lahko še zadnjič poslovili od največjega romarja. Toda nemalo so bili nekateri presenečeni, ko so se želeli prebiti do bazilike sv. Petra, kjer je še zadnjič pred množico svojih zvestih počival Janez Pavel II. Že daleč pred cerkvijo jih je ustavila reka ljudi. Ta je sprva segala do konca nekaj manj kot kilometer dolge Ulice sprave, ki najbolj neposredno povezuje Vatikanski grič in baziliko z Rimom na drugi strani Tibere. Potem pa se je ta reka razširila na tri krake. Prvi se je s Trga Risorgimento po ozkih srednjeveških ulicah kot kača vil proti Ulici sprave. Drugi krak je segal čez reko in se spet razdelil: prvi vzdolž Tibere, drugi po glavni rimski ulici Corso Vittorio Emanuele. Vsega skupaj več kot pet kilometro...