Andrejka Kričej, Fala:
»Kot predsednica Akademskega katoliškega združenja Amos in predstavnica mariborske škofije sem smela pozdraviti papeža Janeza Pavla II. leta 1996 v Postojni. Vsa napetost, trema in strah so v trenutku izginili, ko sta se najina pogleda srečala. Čutila sem, kot da bi pozdravila najbližjega prijatelja. Petdesettisočglava množica je vzvalovila v pozdrav, meni pa je bilo neizmerno toplo pri srcu.
V devetih letih od tega veličastnega dogodka sem postala žena in mati trem otrokom, sedaj v meni raste že četrto življenje. Ko so iz Vatikana sporočili, da papež ne bo vodil velikonočnih slovesnosti, sem začutila, da se poslavlja. Prevzelo me je občudovanje, da je kljub bolečinam in trpljenju v njem kipelo življenje do konca. Življenje, ki ga je Janez Pavel II. zagovarjal in se zanj boril na vsakem koraku. Ob novici, da je zares odšel, sem jokala in se Bogu zahvaljevala, da sem smela živeti v njegovem času, ko je svet spreminjal na boljše. Bila sem nei...