Papež Janez Pavel II. je s posebnim žarom in na mnogotere načine govoril o človekovi poklicanosti k svetosti in posebej o duhovnih poklicih. Mlade je spodbujal, naj se ne bojijo okleniti duhovnega poslanstva, ki so ga prejeli z rojstvom in z duhovnim prerojenjem po zakramentih uvajanja, ko smo po besedah apostola Petra postali »izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za Božjo last, da bi oznanjali odlike tistega«, ki nas je »poklical iz teme v svojo čudovito luč« (prim. 1 Pt 2,5). Nekatere pa Jezus, Dobri pastir, vabi med svoje posebne pomočnike: med duhovnike, redovnike in misijonarje. Za redovniško in misijonarsko poslanstvo jih obdarja s potrebnimi karizmami, za duhovniško službo pa tudi z mašniškim posvečenjem. Wojtylovo skrb za duhovne poklice je čutiti tudi v njegovih nagovorih, pismih, spodbudah in okrožnicah.

Šele na začetku smo
Poslanstvo, ki ga je Kristus Odrešenik zaupal Cerkvi, je še zelo daleč o...