»In vstopil je, da bi ostal pri njiju (sy`n autois)« (Lk 24,29)

In ostal je za vedno. Evangelist ne pravi, da je odšel, ko je izginil izpred učencev (Lk 24,31). Po svojem vstajenju Jezus ostaja z nami in mi z njim. S tem znamenitim »z« (sýn) je apostol Pavel izrazil novost krščanskega življenja, ki je so-bivanje s Kristusom. Krščeni v Jezusovo smrt (Rim 6,3) smo z njim že oživljeni, obujeni in posajeni v nebesa (Ef 2,5-6), medtem ko še živimo na zemlji. Tako je Bog uresničil načrt, da bi trajno bival s svojim ljudstvom. Čeprav se je neodtujljivo povezal s slehernim človekom, ki ga je ustvaril »po svoji podobi« (1 Mz 1,26), so le redki »hodili z Bogom« (1 Mz 5,22.24; 6,9) ali pred njim (1 Mz 17,1) in z njim dopolnili poslanstvo (2 Mz 3,12; Joz 1,5; Sod 3,10 itd.). Bog je bil po raznih znamenjih vedno navzoč sredi svojega ljudstva - v oblačnem in ognjenem stebru na poti (2 Mz 13,21), po zavezi in Postavi (2 Mz 19sl.; 5 Mz 4 sl.),...