Človek si skorajda ne bi mislil, da je v sodobni globalizirani družbi, kjer (ekonomsko) šteje dobesedno vsaka sekunda, mogoče, da se svet medijsko, politično, versko in še kako tako rekoč ustavi. Prav to pa se je zgodilo ob vesti, da je na vigilijo nedelje božjega usmiljenja umrl Janez Pavel II.
Odzivnost na papeževo smrt je segla na najrazličnejše ravni. S prekinjenimi televizijskimi in radijskimi programi, ponekod pa zaradi že nekaj dni kritičnega papeževa zdravstvenega stanja v celoti spremenjenimi programskimi shemami, so se najhitreje odzivali elektronski mediji, ki so jim neredko s posebnimi izdajami sledili tudi tiskani, medijska hitrost pa je odprla vrata tudi za hitro javno odzivnost verskega in političnega prostora, kjer je bila v veliko primerih sprejeta tudi odločitev o uradnih dnevih žalovanja, npr. v Italiji, na Poljskem in Portugalskem, v številnih latinskoameriških državah (v Braziliji so razglasili celo teden žalovanja), v Indiji, celo na »ateistični« Kubi,...