Mesto filozofije Jacquesa Lacana v slovenski družbi plastično orisujejo besede iz uvodnika januarsko-februarske številke Tretjega dne takole: »Nekje v globinah narodnostne oz. človeške skupnosti se bije težak boj med ideologijami, filozofijami oz. vrednostnimi sistemi. Ena takih agresivnih in zelo prisotnih filozofij, ki na ‘protikrščanski pogon’ pridno polni postsocialistični idejni vakuum, je lacanizem.« V teh besedah Lenarta Riharja je zajet temeljni poudarek osrednjega bloka številke Tretjega dne, posvečene lakanovstvu. Namreč, da gre pri lakanovstvu za zapleteno strukturirano ateistično filozofijo, ki vlada tudi v velikemu delu sodobnega slovenskega duhovnega prostora. Med članki tega tematskega bloka velja omeniti prispevka Marjana Kokalja. Pisec razčlenjuje misel Slavoja Žižka, pri kateri gre za slovensko aplikacijo Lacanove filozofije na marksistični miselni fundus, in je načrtno udejanjana skozi projekte t. i. nove levice. Med njimi omenimo gibanje Neue Slovenische Kunst s...