Papež Janez Pavel II. se je prek medijev približal širokim množicam, zato smo se o njem kot medijskem človeku pogovarjali z novinarko zunanjepolitičnega uredništva TVS Mojco Širok, ki je bila tudi dopisnica iz Rima, v teh dneh pa na TVS pripravlja najbolj odmevne televizijske oddaje ob papeževi smrti.
Glede na to, da ste bili štiri leta dopisnica iz Rima oz. Vatikana me zanima, ali Vam je bilo s poklicnega stališča žal, da v soboto niste bili v Vatikanu?
Seveda bi si želela, da bi bila tam. Sploh glede na dejstvo, da smo bili v vseh mojih letih dopisništva, potem ko je papež leta 1996 prvič resno zbolel in šel v bolnišnico, vsi mediji pripravljeni na dogodke, ki se odvijajo v teh dneh. Največje svetovne televizije že od leta 1996 plačujejo za najboljše razgledne točke v okolici Vatikana. Tako, da smo bili vsi na neki način - tudi moj predhodnik Jure Pengov - vedno v strahu, ko smo šli na dopust, počitnice, da se bo to zgodilo ravno takrat, ko nas ne bo. Papež je bil vsa štiri leta, ko sem bila dopisnica, zelo slab in je vseskozi viselo v zraku vprašanje njegove smrti. Po tej strani mi je res žal, da nisem sedaj tam, vendar spremljam vse dogajanje od daleč, na drug način.
Je papežu uspevalo ohraniti medijsko slavo?
Ja, definitivno mu je to uspeva...