Ob papeževem rojstnem dnevu za nebesa, 2. aprilu 2005, so se mi povrnili živi vtisi s papeževega prvega obiska v Sloveniji, še zlasti s srečanja z mladimi v Postojni.

Morda veste, da je papež Janez Pavel II. v zadnjih mesecih pred smrtjo s svojega koledarja črtal vsa srečanja, razen svetovnega srečanja mladih v Kölnu sredi avgusta letošnjega leta. Tja je srčno želel iti. Tam bo zagotovo tudi navzoč, ne več fizično, kot bela pika v milijonski množici mladih, temveč kot navdih Duha, iz osvobojenih obzorij božjega.

Ena od stalnic papeževanja Janeza Pavla II. so bili mladi. Že kot kaplan v Krakovu se jim je posvetil z dušo in telesom. Vse življenje so se ga držali. Le zakaj, sem se večkrat vprašal? Ko se je odločil za duhovniški poklic, je pomislil najprej na salezijance, ker ga je privlačil svetnik mladih, sv. Janez Bosko. Čeprav je potem izbral drugo pot, je v bistvenih potezah ostal don Boskov. Osvojil je njegovo vzgojno metodo, pot zaupanja. Mlade je vzel zares. P...