Sodobni psihologi in pedagogi štejejo čas, ki ga starši in otroci skupaj prebijejo pri igri, za najbolj prijeten in kakovosten ter dragocen pri oblikovanju, krepitvi in ohranjanju medsebojne povezanosti in naklonjenosti.

Bolj kot individualne igre se v tem primeru obnesejo skupinske, družabne igre. Te sodijo med najboljšo šolo in pripravo za resno šolsko in poklicno sodelovanje oziroma timsko delo. Pri družabnih igrah se človek obrusi, začne se prilagajati drugim, se vanje vživljati; skuša jih razumeti, sprejemati, podpirati in spodbujati k optimalnim dosežkom, nato pa skupaj proslavljati uspeh, napredovanje in nagrajevanje (izražanje in delitev radostnih čustev). Družabne igre so zasnovane tako, da omogočajo uveljavitev posameznika in skupine, pošteno tekmovanje med udeleženci, spoštovanje dogovorjenih pravil, prizadevanje za odličnost in kakovost, skrb za doseganje najboljših možnih rezultatov in prizadevanje za čim boljše plačilo.