»Nekoč, pred davnimi časi, za devetimi gorami in devetimi vodami …« Vsi, ki smo imeli v življenju srečo, da smo se srečali s pravljicami, poznamo na desetine nadaljevanj zgodb s takim začetkom. V dramatičnih in zabavnih zapletih nastopajo princeske in kraljeviči, kralji in kraljice, hudobne čarovnice in prijazni palčki, govoreče živali in pojoča drevesa, ki bijejo boj med dobrim in zlim, med prijaznimi in hudobnimi, med pravičnimi in krivičnimi …

»V pravljicah so povzete največje življenjske resnice,« pravi kardinal p. Tomáš Špidlík, ki ga zaznamuje velika ljubezen do literature, ta pa se kaže tudi v njegovi neverjetni sposobnosti živahnega in barvitega pripovedovanja in govorjenja (pred kratkim je izdal že drugo knjigo pravljic). »Kako razložiti življenjsko resnico nekomu, ki ne razume jezika? S pomočjo podob. Človeško življenje je bilo od zmeraj skrivnost in podobe so tiste, ki ga pomagajo razlagati. Pravljica je v bistvu pripovedovana zgodba,« pravi p. Špidlík.