»Vsi moramo umreti, je zapisano v Svetem pismu (Sir16,3). Zapisano je tudi v naši zavesti, čeprav, kot je znano, za svojo smrt sicer vemo, a vanjo ne verjamemo. Vse organsko, rastlinsko in živalsko, torej tudi človeško, je zapisano smrti. Kako morejo torej kristjani verjeti, da je neki mrtvec oživel?

Kako je mogoče verjeti v takšno edinstveno izjemo?«

Znano je, da je ta Izjema zbegala tudi nekatere sodobne teologe, po katerih naj bi Kristus ne bil resnično vstal iz groba, ampak naj bi to svoje vstajenje doživel v veri svojih učencev. A krščanske Cerkve si ostajajo edine vsaj v tem, da je Kristus po smrti res oživel v poveličanega Bogočloveka.

Ali imamo poleg evangelijev še kakšne druge dokaze za ta edinstveni dogodek? Zase jih imam v svoji »osebni « teologiji nekaj: naj navedem dva.

Prvi: zdi se mi nemogoče, da bi se enajst preprostih ljudi, ki jih je Kristusova sramotna usmrtitev morala do konca streti in razočarati, kar takole čez noč spremeni...