Piše MARIJA ŠTREMFELJ, profesorica biologije, alpinistka

Da je Mount Everest najvišja gora na svetu, vem in verjamem že od tiste ure zemljepisa, ko smo se o tem pogovarjali v šoli. Nikoli nisem podvomila, da morda to ni res. V triintridesetem letu svojega življe­nja pa sem ga videla v živo in stala na njegovem vrhu. Prišel mi je nasproti v obliki povabila zamejskih Slovencev v Italiji in ob vsak­da­n­jem življenju je postal moja osrednja misel vsakega trenutka in podlaga za vse moje odločitve leto dni prej in tudi pozneje.

Moj duhovni Everest je trplje­nje in vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Vstajenje Jezusa, ki je nerazložljivo s človeškim umom, mi v trenutkih povezanosti z njim (»Ostanite budni in molite, da ne pridete v skušnjavo«) osmi­šlja pomen trpljenja. Doži­vljam ga kot telesno bolečino zaradi bolezni, ugriza pijavke na poti v bazni tabor, naporov v gorah ali kot tesnobo okrog srca ob resničnih in namišljenih strahovih v svoji glavi. A trpljenje j...