Med postnimi akcijami na Slovenskem je tudi pobuda z gornjim naslovom. Natisnjena je na skromnem lističu, ki ga lahko zataknete za vrata ali položite na mizo. Ljudi poziva k lepemu govorjenju, predvsem pa je proti preklinjanju, obrekovanju in drugim jezičnim nečednostim. Izjemno pametno in krvavo potrebno.

Med stvarmi, ki so me v nekdanji Jugoslaviji nadvse motile, je bilo nagnusno preklinjanje, ki je bilo zlasti intenzivno v nekdanji armadi. Pravzaprav je bilo tam dvignjeno na raven uradnega govorjenja. Pogosto me je bilo sram, da sem moral biti vojak tako prostaške vojske oziroma države. Nekdanjih jugoslovanskih sodržavljanov nisem nikoli sovražil, le prepričan sem bil, da nismo sposobni skupnega življenja, da zaradi tega Slovenci na vseh področjih propadamo in da smo obsojeni na izumrtje. Tako mislim še danes. Ko smo se z njimi razšli, sem naivno pričakoval, da bomo Slovenci pokazali več želja po vračanju k našim slovenskim koreninam. Zelo sem se motil. Z grozo odkrivam,...