Bog z očetovskimi čustvi in ne kozmični princip
Bog z očetovskimi čustvi in ne kozmični princip
V imenu Oče sta združeni avtoriteta, ki jo je v starem veku imel oče, in intimnost - popolno zaupanje.
Kristjani verujemo v Boga, ki je Oče. Ta vera sloni na judovski veri v enega Boga. Judovsko razodetje enega Boga ni zadnje, kar je Bog povedal o sebi. S prihodom Jezusa Kristusa odkrije še večjo skrivnost, namreč, da je ta Bog troedin. Jezus se razodeva kot Božji Sin. Kjer je Sin, mora biti tudi Oče. Ker pa v Bogu nič ne more biti kaj drugega kot Bog, je tudi odnos med njima Bog - Sveti Duh. Jezus svoj prihod na svet razkrije kot prihod Očetove ljubezni. To prihaja posebej do izraza v njegovem klicanju Boga za Očeta (Aba). V tem imenu sta združeni avtoriteta, ki jo je v starem veku imel oče, in intimnost (popolno zaupanje). »Aba« ponazarja Jezusovo misel o božjem gospostvu ljubezni na svetu, ki se uresničuje v božjem kraljestvu, ki ga je oznanjal. Tako imenovati Boga je bilo za Jude, ki so trepetali pred svojim trikrat svetim Bogom, skoraj pravo bogokletje, a Jezus oblikuje na njem ves svoj in naš odnos do Boga.