Moram priznati, da mi je zelo hudo, saj me moja žena kar naprej kritizira. Prav nič ne naredim dobro, čisto sem obupal. Ni je stvari, ki bi jo po njenih merilih dobro opravil. Ko že mislim, da jo bom vsaj malo osrečil, si izmisli kaj drugega, kar bi moral narediti, pa sem pozabil ali spregledal. Težko je tako živeti.

Biti tarča vseh mogočih kritik res ni lahko, posebej če so krivične. Ko ženi končno dopoveste, da vas te njene povsem neupravičene kritike zelo bolijo in vznemirjajo, se vam samo nasmehne. Najhuje pa je takrat, ko vam očita, da ste »prava reva«, da ste prestrašen otrok, ki hoče od svoje mamice vse najboljše, pa si tega niti zdaleč ne zasluži. Ob vsem tem skušate ostati mirni, vendar vam ne uspeva vedno. A jo tedaj, ko ostanete mirni, še bolj razjezite, saj misli, da vam je vseeno, da je sploh ne jemljete resno in da jo celo zaničujete in ponižujete.

Pravite, da ste nemočni in da obupujete. Vsi vaši poskusi, da bi se kaj spremenilo, naletijo pri vaš...