»‘Pojdi in se umij v vodnjaku Síloa.’ Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl« (Jn 9,7).

Prek vida stopa človek v odnose z okoljem, zato pomeni videti (gr. blépô) enako kot živeti. Človek namreč živi iz tega, kar vidi, zato si mora prizadevati za čim globlji, za čim resničnejši - za božji pogled. »Gospod ne vidi, kakor vidi človek. Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce« (1 Sam 16,7). Vse stvari imajo svoj izvor v Bogu, zato je on edina luč, v kateri lahko prav vidimo in presojamo. Tak pogled pa je dar, ki je posledica vere. Kakor božji mož Elizej ni ozdravil gobavega Naamana, ampak mu je le ukazal, naj se sedemkrat umije v Jordanu (2 Kr 5,10), tako tudi Jezus slepemu samo naroči, da se umije v vodnjaku Siloa. Njegov vid, njegovo življenje je odvisno od njegove svobodne odločitve, od vere, da sledi Jezusovi besedi. Da vztraja z njim na poti kot njegov učenec. Šele potem bo lahko prišel v Emavs in tam spregledal, da...