Jože Rovtar

Dvajset let sem se ukvarjal z zasebnim varovanjem in se v službi srečeval tudi s stiskami. Spominjam se Kranjčana, ki bi se rad zaposlil. Povedal je, da ima, ko plača položnice, samo še za pol štruce kruha in pol litra mleka na dan. Nisem mu mogel pomagati, saj po merilih za sprejem, ni bil primeren. Srečeval sem se s stiskami, ob katerih bi rad kaj naredil, pa to ni bilo v moji moči. Zaradi tega sem se večkrat nelagodno počutil in se spraševal, ali ravnam prav.

Jeseni leta 2003 mi je direktor Škofijske karitas Ljubljana Tone Kompare predlagal, naj zamenjam službo. Hitro sem se odločil. Sedaj sem že skoraj leto dni tajnik na Škofijski karitas Ljubljana. Pregledujem prispelo pošto in pripravljam odgovore. Sodelujem pri organizaciji sestankov in na njih pišem zapisnike. Še posebej pomembni so sestanki tajništva, na katerih rešujemo prošnje za pomoč pri plačilu položnic. Skrbim za skladišče obleke in obutve...