Pa so spet eni prazniki za mano. Kar švignili so mimo, tako da sem komaj zaznal, da je bil božič. Družinski praznik?! Večino časa so me pogrešali; če nisem bil v stolnici, sem doma vadil za naslednjo mašo. Ta božič - kako je kratek. Še dobro, da se pojejo božične pesmi tja do svečnice - se bom do takrat skušal naužiti teh melodij, ki jih vsi tako čakamo in ki dajejo temu času poseben čar.

Saj sem se sam odločil za ta poklic. Ko sem kot ministrant v domačem Mirnu pri Gorici pogledoval proti koru in pel, mi je župnik rekel: »Ti boš pa bas!« Takrat je bilo na koru še veliko organistov: moj tata Antek, Marko Vuk, včasih pa je prišel tudi prof. Hubert Bergant. Vsi so zdaj že pokojni. Ob njih je dozorevala želja, da postanem tudi sam organist. Vezi na domači kraj me vežejo še naprej. Zborovodja Andrej Budin zdaj kliče mene, če pridem kaj pomagat za kvatrnico na Mirenski grad.

Kako sem začel? Po krajšem »mladostnem« obdobju iskanja, katera zvrst glasbe me sploh zanima,...