Uhani

V življenju kupimo veliko stvari, velikih in manjših, dražjih in cenejših. Do mnogih nimamo kakšnega posebnega odnosa. So kot potrošni material, ki ga zavržemo, ko ga ne potrebujemo več. Nekatere stvari pa so nam na poseben način dragocene. To ne pomeni, da so dražje. Imajo pa neko posebno vrednost zaradi odnosa, ki je z njimi povezan.

Stara gospa, ki je že krepko prekoračila osemdeseto leto, ima v posebni lični škatlici skrbno shranjene uhane. To niso kakšni dragi uhani. Če bi jih hotela prodati, zanje verjetno ne bi dobila veliko. Pa vendar jih ima spravljene na prav posebnem mestu. Včasih, za praznike, si jih nadene v ušesa in je tega posebno vesela.

Uhani imajo svojo zgodbo. Ko je bila še mlada in je odhajala v svojo prvo službo v mesto, ji je oče stisnil v roko bankovec in ji rekel, naj si zanj kupi nekaj, kar ji bo v veselje. Nekaj, kar jo bo, v tujem mestu spominjalo na dom. Vedela je, da oče ni lahko dal denarja. Zato je bil ta bankovec še tol...