»Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero«
(Jn 1,7).
O božiču se razodeva veličina Boga in veličina človeka. Bog se človeku ne razkriva v moči in gospostvu, ampak v nemoči otroka in občutljivosti besede; njegova svetost ni v nedostopnosti, ampak v spustu v intimo človekovega bivanja, trpljenja in hrepenenja. Samo tam, kjer človek resnično je, kjer izkuša svojo moč in nemoč, svoje veselje in svojo žalost, svoje talente in svoja bremena, lahko prepozna Boga kot izvor življenja, kot moč ljubezni, kot radost prihodnosti. Odkritje Boga v utripu lastnega življenja ga osvobaja vsiljenih predstav in bogov, lažnih upov in praznih odnosov. Spozna, da ni on luč, ampak iskalec luči, da ni on ljubezen, ampak da hrepeni po njej, da ni on bog, ampak človek - božji otrok. Njegovo življenje postaja pričevanje (gr. martyría), življenje s pogledom, uprtim v Luč, v Ljubezen - v Življenje.