/…/ V življenju ni pravljic, so le resnične zgodbe. Zgodbe o tem, kako usodne so lahko za državljane odločitve tistih, ki jim je dana svoboda in samostojnost odločanja. Zgodbe o tem, kakšne so odločitve zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti. Vsaka od njih je svobodna in samostojna. Ni ga, ki bi tej oblasti lahko ukazoval!

Imamo sicer ustavo, ki naj bi bila vsem trem vejam oblasti osnovni kažipot odločanja. A poleg nje in poleg zakonov je še neizmerno polje svobodnega odločanja, ki ga nihče ne more dokončno predvideti in mu dovolj podrobno predpisati ravnanja. Tudi če bi za vsako vejo oblasti imeli tisoč zakonov po tisoč členov, bi samostojnim nosilcem oblasti še vedno ostalo dovolj svobode, da se ne odločajo za dobro ali pa da se celo odločajo za zlo.

V tem polju svobode potrebujemo namreč drugačne predpise. Zelo enostavne in vseobsegajoče predpise. Takšne, ki jih ni mogoče ujeti v besedo, a jih vsaj načelno priznav...