Publicist Bernard Nežmah je govoril o »novi« slovenski politiki po Šarcu.

Od 31. avgusta do 2. septembra so bili v parku Finžgarjevega doma na Opčinah 53. študijski dnevi Draga. Teme so bile v znamenju 100. obletnice smrti Ivana Cankarja.

Predavatelji so bili Erika Jazbar, Aleš Šteger, Imre Jerebic, Lojze Peterle in Bernard Nežmah. Organizira jih Slovenska prosveta, ki je organizacija, ki združuje slovenska katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem. S prireditvijo je tudi obeležila 70 let svojega obstoja. Cankarjeve stote obletnice se je spomnila tako, da je pripravila vse teme Drage v duhu Cankarjeve prepričane pripadnosti ideji pluralizma, svetovljanskega doživljanja meje, socialne pravičnosti in politične strpnosti.

V petek, 31. avgusta, je predavala publicistka Erika Jazbar z naslovom Pluralizem po slovensko. Dejala je, da je sproščeno sobivanje pluralnosti pogledov pokazatelj, da se je družba otresla pubertetnih težav. »Ker ji uspe, da svojim članom posreduje temeljno človečansko držo, in sicer da spoštujejo individualno svobodo, dopuščajo in sprejemajo raznolikost in predvsem da se zaradi tega ne čutijo ogroženi. Strah je odličen prevodnik togosti, katalizator krčenja duhovnega dometa.

Tri družbe, v katerih živi, italijanska, matična in zamejska, »imajo vsaka svoje odtenke, svoje strahove, zateženosti, svoje zdrse v arhaičnost, emocionalni ali intelektualni primitivizem, svoja molčanja in boječa pritrjevanja, imajo pa tudi svoje lepote«.

Človek je lahko največji krivec, pa tudi največje upanje

Pluralizem je po njenem bil in ostaja še dalje šepav v vseh treh svetovih, v katerih ji je dano živeti. »Še najbolj šibek je v našem mikrokozmosu. Zaradi zgodovinskih danosti, pa tudi zaradi tega, ker smo manjšinska skupnost, ki ima med svojimi obrambnimi mehanizmi tudi brisanje razlik. Ali pa enostavno zato, ker se krčimo in tega nivoja ne premoremo več.«


Knjigo s pogovori z Borisom Pahorjem je predstavila njena avtorica novinarka Darka Zvonar Predan.

V vsaki od omenjenih treh družb pogosto trpi, »ker mi za nobeno od treh ni vseeno, a se obenem tudi zavedam, da vse tri razpolagajo z največjim čudom na svetu, s človekom, ki te običajno zna presenetiti, ko se ti zdi, da je vse skupaj brezupno. Še zdaleč ni brezupno. V bistvu gre za arhetipsko zgodbo, ki omogoča vsaki družbi vzpone in padce, večje in manjše hudobije, krivice, lepote, dosežke. Človek ostaja bivanjsko razpet med prstjo in večnostjo, je v isti osebi lahko največji krivec, pa tudi največje upanje.«

Podpora Jožetu Možini in Jožetu Dežmanu

Omenila je aktualnih vrsto primerov, med njimi tudi »o obeh Jožetih, Možini in Dežmanu, ki sta bila pred nekaj tedni protagonista izredno zanimivih dinamik, ki o premikih matične družbe povedo več od katerekoli strokovne analize. Zrežirani linč dominantne inteligence, medijev, politike, napadi in protestna pisma, klavrna vloga odgovornih pri javni radioteleviziji, po drugi strani podpora drugih ustanov, sredin, organizacij, posameznikov in dela strokovne javnosti, pomembna vloga spleta. Pomladno vrenje je počasi, po tiho in postopno ustvarilo javno mnenje, strokovne sredine, organizacije, ki so tokrat znali biti kos linču.« (Predavanje si lahko preberete v celoti v priponki.)


Ob svoji 105-letnici je na predstavitev knjige pogovorov o njem prišel tudi pisatelj Boris Pahor.

Z aklamacijo so sprejeli tudi izjavo v podporo novinarju Televizije Slovenija dr. Jožetu Možini zaradi zahteve nekaterih za odstranitev pomembnih in gledanih oddaj s programa. Odločno dvigajo »svoj glas proti ideološko obarvanemu diktatu enoumja, grobemu kršenju osnovne človekove pravice do svobode govora in do navajanja objektivnih zgodovinskih dejstev. Kot Slovenci, zavezani demokratičnim vrednotam, izražamo dr. Možini vso moralno podporo in svojo solidarnost ter mu čestitamo za njegovo kvalitetno, pogumno in kritično delo.« (Izjava je v priponki.)

Sedmo Peterlinovo nagrado je prejel Lojze Peterle

Naslov predavanja pesnika Aleša Štegra v soboto je bil Misliti meje. Sledila je akademija ob 70-letnici Slovenske prosvete. V nedeljo, 2. septembra, je bila najprej maša, ki jo je za udeležence Drage daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Pel je zbor Sv. Jerneja z Opčin pod vodstvom Janka Bana. Sledilo je predavanje, na katerem sta Imre Jerebic in Lojze Peterle poskušala odgovoriti na vprašanje, kako reševati socialne probleme v Sloveniji.


Peterlinovo nagrado sta Lojzetu Peterletu predala urednik Novega glasa Jurij Paljk in Lučka Peterlin Susič.

Popoldne so najprej podelili sedmo Peterlinovo nagrado, ki jo je prejel Lojze Peterle za svoje dolgoletno prijateljevanje z zamejci. Darka Zvonar Predan je predstavila svojo knjigo Boris Pahor – najini pogovori. Boris Pahor je opozoril, da Slovenci kot narod nimamo prihodnosti, če se ne bomo bolj zavedali in poudarjali svojega slovenstva.

Bernard Nežmah je opozoril na problematiko zlorabe jezika

Bernard Nežmah je predaval na temo Nova slovenska politika. Najprej se je dotaknil novega predsednika vlade Marjana Šarca in spomnil na servilnost osrednjih medijev. Ti niso, kot tudi feministični krogi ne, niti z besedo omenili Šarčevega precej negativnega govora v preteklih letih. Medijski svet deluje kot orkestrirana podpora Šarcu, kar je zelo nenavadno, saj bi moral skrbeti za kritični pogled na stranke. Po njegovem Šarec oziroma njegova vlada predstavlja antijanšistično vlado. Absurdno je, da toliko poudarjajo manjšinskost vlade, čeprav je ta v resnici večinska. Oziroma je to ne glede na ustvarjanje vtisa o manjšinskosti.


Poslušalstvo na Dragi je zvesto in zavzeto. Draga že desetletja tke prijetne niti prijateljstva med njimi.

Obširno je predstavil problematiko zlorabe jezika. Opozoril je na početje novinarjev, ko z nekaj negativnimi izrazi prikažejo ljudi na javni sceni v luči, ki ni realna. Toda niso problem samo novinarji v množičnih medijih, ampak so problem tudi lastniki teh medijev. Ti svojo moč in vpliv skozi medije izkoriščajo za pridobitev poslov, kar lepo kaže na tako imenovano globoko državo.

Značilnost mitologije NOB je nepripravljenost na dialog

Spomnil je na eno temeljnih ločnic, s katero se soočamo, to je NOB, NOB kot mit. Značilnost mitologije NOB je zaprtost, nepripravljenost na dialog nosilcev tega mita. NOB je po njegovem okvir, ki zapira mišljenje, ki je gonilo odprte, demokratične družbe. Poudaril je, da je za NOB pomembno, da ga primerjamo z dogajanjem drugod po Evropi.

Dotaknil se je tudi emigrantske problematike oziroma kar politike, ki je postala ena novih tem formiranja sovražnikov v politiki.

Fotografije: Ivo Žajdela

Draga, izjava za Jožeta Možino.docDraga, Erika Jazbar,Pluralizem po slovensko,31.8.2018.doc