- Srečko, s primorsko sproščenostjo si doslej odgovoril na vrsto mojih vprašanj. O Krasu, slovenstvu, o Evropi, družbeni problematiki, umetnosti, literaturi. Smem zato domnevati, da mi ne boš odrekel vprašanja o religiji?

- Kakšen intelektualec pa bi bil, če bi ti ga odrekel! Kaj namreč ostane od našega duhovnega obzorja, če izključimo religijo, problem življenjskega smisla, posmrtnosti, Boga?

- So namreč pesniki, ki jim zadostuje njihova poezija. Ki jim je poezija njihova religija, češ: Daj mi danes moj vsakdanji verz ...

- Polpesniki! Sicer pa blagor njim, bi jim rekel, ko bi v takšen blagor verjel. A poezija ne more biti religija. Naj poezija še tako globoko sega v neznansko skrivnost bivanja, na koncu ne bo našla drugega kot tišino in temo. Tisto najgloblje dno je brez odziva.

- Hočeš reči, da se tam lahko javi s svojim glasom in svojo svetlobo samo nekdo Drug, Bog.

- Poezija ne najde zunaj sebe nekega zadnjega "Ti". Na...