Naredimo si čarobne praznike sami s svojimi najbližjimi

Neučakani
»Kako lepo je v vaši cerkvi,« je pred nekaj dnevi na praznik Brezmadežne dejal duhovnik, ki je prišel maševat in nadomeščat zadržanega župnika. Kaj pa je tako posebnega, sem se vprašal. Skoraj nič cvetja, skromen adventni venček - samo zelenje, štirje vijolični trakovi in navadne bele sveče, na oltarjih le vijolični prtički, niti prtov ni, pa še vseh luči ni prižgal naš mežnar. Kaj torej? »Tako preprosto in adventno je. Vse v pričakovanju. Nobenega blišča. Nobenih nebes že tukaj na zemlji,« je nadaljeval duhovnik. »Poglejte trgovine. Vse se blešči od lučk in bogatih aranžmajev. Povsod ‘veseli december’. December je vendar adventni čas, čas pričakovanja, čas, ki nam govori o naši neodrešenosti. Mi bi pa radi vse takoj. Nimamo več potrpljenja čakati na praznik. Radi bi si naredili nebesa že tukaj na zemlji. Pa nam ne uspe. Še toliko bolj ne, če se ne trudimo spremeniti in se pri...