Ko poslušam življenjske zgodbe ljudi, se mi včasih zdi skoraj nemogoče, da človek lahko prestane toliko hudega. Sama se sprašujem, kje bi bila meja, do kamor bi še zmogla. Večkrat mi kdo tudi reče, da si ni nikoli mislil, da lahko prenese toliko hudega. Potem pa je od nekje prišla moč, da še sam ne ve, odkod. Šel je preprosto korak za korakom naprej. Ob tem mi prihaja na misel stavek angleške zdravnice Sheile Cassidy, ki pravi takole: »Nobenega izhoda ni, je samo pot naprej.«

O tem in še o marsičem sem se pogovarjala z znanko, ki ji življenje zares ni prizanašalo, že od najzgodnejšega obdobja naprej. Kljub vsemu temu pa ženska sploh ni zamorjena. V sebi nosi vedrino, ob kateri začutiš, da sega zelo globoko. To ni zunanja prijaznost, zunanja dobra volja, ampak drža, ki povsem preveva njeno bistvo. Ob mnogih hudih stvareh, ki so se ji v življenju dogajale, je vedno, korak za korakom, iskala bistvo. Kar pove, ni teorija, ampak je preprosto del življenja, ki ga živi.

M...