Duhovnik Andrej ima rad otroke. Kako tudi ne, ko pa jih ima tako rad tudi njegov božji Učitelj. Že iz otroštva se spominja, s kakšnim veseljem je poslušal ostarelega župnika, ki je ob sliki Jezusa med otroki razlagal mladim glavicam, da jih ima Jezus zelo rad. V njegovih časih otroci niso imeli bogve kake veljave. Starejši so jih po navadi podili stran. Njihov župnik pa je pri tisti veroučni uri tako močno poudarjal, kako je Jezus okregal svoje bradate učence, naj ne branijo otrokom prihajati k njemu. Poparjeni učenci so morali iti naprej. Jezus pa je sedel na kamen, otroci so počepnili okoli njega - najmlajšega je vzel celo v naročje - in začel jim je govoriti o dobrem nebeškem Očetu.

Ob neki drugi priložnosti je še nazorneje pokazal, kako pomembni so za Jezusa otroci. Izza mize je potegnil drugo sliko. Na njej je bil Jezus z učenci in na sredi otrok. Odraslim ljudem, ki so se imeli za tako pomembne, je pokazal otroka, rekoč: »Če se ne spreobrnete...