Stara sem 25 let in študiram v Ljubljani. Zaradi oddaljenosti tu tudi živim. Domov se vozim vsakih štirinajst dni in smo v lepih odnosih. Na okolje v Ljubljani sem se že navadila. Poleg študijskih obveznosti sem si našla številne konjičke in zaposlitve, ki jih z velikim veseljem opravljam, postajajo del mene. Opažam, da sem bolj domača v Ljubljani kot doma na vasi; domača s stvarmi, z mestom, dogodki, ljudmi. Čutim, da ne pripadam več svojemu lastnemu domu. Postaja me strah, kaj bo sedaj, ko končam študij. Se res moram vrniti domov? Mojim se to zdi normalno, meni pa ne več.