Dobro se spominjam pisma zdravnice srednjih let. Nisem vedel, da je to njeno zadnje pismo, čeprav se je iz vsebine videlo, da se zaveda, kako resna je njena bolezen. V njem se je osredotočila na bistveno - na svojega moža, na otroke in na najbližje. Naredila je nekakšen »obračun« svojega življenja. Zunanjost ni bila več pomembna. Ko se človek znajde v stiski, ko je »pred zidom«, si mora odgovoriti, kaj je bistveno v življenju.

Podobno stisko doživlja Janez Krstnik v današnjem evangeliju. Okrog sebe nima učencev in ljudje se več ne zatekajo k njemu, ampak je zaprt v ječi. Ve, da ne more pričakovati nič dobrega. Krstnik je oznanjal Odrešenika, mu pripravljal pot, sedaj pa ga v ječi mučijo bistvena vprašanja. Zato si postavlja temeljno vprašanje: je ta, »ki mora priti« (Mt 11, 3), pravi? Podobne trenutke krize poznamo tudi iz življenje svetnikov, ko so doživljali skušnjave o smislu življenja, se pravi o bistvenih stvareh človeškega bivanja. Mučila jih je skušnjava, da n...